Štampiljke so eno osnovnih pripomočkih vsake ustvarjalke – tako kot na primer kuverte z osnovami za voščilnice. Če se ozremo nazaj v zgodovino, potem ugotovimo, da so štampiljke uporabljali že v antični Mezopotamiji. No, mogoče v malenkost drugačni obliki, kot pečatniki. Tudi egipčanski kralji so imeli pečatne prstane. Primitivne štampiljke so sicer izpričane okoli 100 našega štetja, ko so na Kitajskem uporabljali izrezljan tekst, ki so ga pomakali v črnilo in odtiskovali na papir. V Evropi so se s tem seznanili okoli 1300.
Zadeve so se spremenile po letu 1736, ko so iz Amerike prinesli v Evropo primerke kavčuka. Pol stoletja kasneje so ugotovili, da ta guma uspešno radira zapise svinčenih svinčnikov. Leta 1839 je Charles Goodyear ugotovil proces vulkaniziranja, približno 20 let kasneje pa so se pojavile tudi prve štampiljke. Najprej so štampiljke nameščali na lesene osnove iz češnje ali oreha. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bila industrija že dobro vzpostavljena in v ZDA je že nastala prva trgovska organizacija. Po drugi svetovni vojni so podjetja namesto lesa začela uporabljati plastiko. V zgodnjih 70-letih preteklega stoletja so podjetja, kot je na primer Trodat iz Avstrije, začeli uvajati štampiljke kombinirane z blazinico.
Prej grbi, nato motivi
Še do pred desetletji je bila večina štampiljk namenjenih pisarniškemu poslovanju: grbi, datumi, pisarniško izrazoslovje… Nato pa so proizvajalci ugotovili, da trg utegnejo zanimati tudi štampiljke z drugačnimi motivi. Tedaj se je rodilo ustvarjanje s štampiljkami, ki v zgodovini ni bilo še nikoli tako razvito, kot je danes.
Danes poznamo dvoje vrst štampiljk za ustvarjanje: gumijaste, ki so ali niso pritrjene na leseno držalo ter polimerne oziroma prozorne, ki jih namestimo na akrilni blok. Za vse potrebujemo primerno črnilo, ki ga danes najdemo v neštetih odtenkih. Po uporabi je potrebno štampiljko očistiti z namenskim čistilom, sicer se bo črnilo vžrlo v samo štampiljko. Sploh StazOn črnila lahko delujejo zelo agresivno na prozorne štampiljke, če jih ne očistimo. Tako očiščene štampiljke nato shranimo stran od neposredne svetlobe ali vira toplote. Spomnimo se kaj naredi UV na predmete, ki jih pustimo dolgo časa zunaj: zbledijo in postanejo togi ali krhki. Podobno bi se v tem primeru zgodilo s štampiljkami, ki bi izgubile mehkobo in posledično imele slabši odtis. Zato štampiljke po uporabi shranimo v škatlo, mapo, na prozorno folijo ali kaj podobnega ter vse skupaj shranimo v predal.
Rdeča guma štampiljk
Tisti, ki ste v rokah že držali različne lesene štampiljke, velja, da je rdeča gum najboljša. Mogoče se vam bo to potrdilo v praksi, ni pa rečeno. Vsekakor za zelo dobre štampiljke veljajo štampiljke Hero Arts, Stamping Bella, Peny Black… Pri pozornih boste tudi ugotovili, da najcenejše ni nujno tudi najboljše. Najbolj poceni prozorne štampiljke imajo to slabost, da so mehkejše, zato je odtis (lahko) spackan, zelo rade pa sčasoma tudi izgubijo prožnost. Vzporedno s tem izgubijo tudi oprijemljivost na akrilnem bloku.
A naj vas zgoraj navedeni pomisleki ne prestrašijo: večina štampiljk bo za vaše ustvarjalne podvige popolnoma zadostovala, najverjetneje bodo celo preživela vašo ustvarjalno obdobje. Če se bo to vendarle zgodilo, pa jih boste skrbno očiščene in shranjene lahko tudi brez težav bodisi prodali bodi predali mlajšim ustvarjalcem. (Ustvarjalna.si)
