Pošiljanje pisem spremlja človeka že od pamtiveka. Tehnologija se od takrat do danes ni veliko spremenila, se je pa spremenilo posredovanje sporočil. V dobi digitalne tehnologije je to postalo enostavno, hitro, a hkrati tudi nekoliko neosebno. Ravno zato, vabila in voščilnice še vedno ostajajo v nespremenjeni obliki – v papirnati. Tu pa se srečamo z ovojnicami in osnovami za voščilnice.
Si lahko predstavljate, da bi dobili račun za komunalne storitve v nabiralnik, pa ne bi bil v kuverti? Ali pa, da bi vi pošiljali pošto, ne da bi jo položili v kuverto, in bi tako razkrivali svoje osebne podatke in sporočilo? Težko si je to predstavljati, zato ne preseneča, da so kuverte v obtoku že stoletja.
Več kot štiri tisoč let nazaj so Babilonci izdelali prvo kuverto. Kako? Ploščo mehke gline so zapognili okoli dokumenta (ki je bil mimogrede tudi na glini) in stisnili robove. Vse skupaj so nato dali v peč. Prejemnik je tako moral najprej razbiti lončeno šatuljo, da je prišel do sporočila.
Kuverta kot taka se prvič pojavi v 18. stoletju, a ne v taki obliki kot jo poznamo danes. Bila je enostavna, prepognjen papir. Šele leta 1837 je Rowland Hill izdal priporočila, kakšna naj bo kuverta. Tem navodilom so nato sledili
obrtniki in izdelali šablono za izrezovanje kuvert. Kmalu je potreba po kuvertah narasla, sploh po tistem ko je postala pošta univerzalna služba. Sprva so kuverte ročno prepogibali, a niso mogli zadovoljiti povpraševanja. Edwin Hill
je leta 1840 izdelal prvo napravo za prepogibanje kuvert, a njegov izum ni bil dolgo na trgu, kajti številni drugi so ga nadgradili in izboljšali. Te naprave so lahko izdelale po 240 kuvert na uro. Velik preskok naprej je pomenila naprava Jamesa Arnolda, katera je sama nanašala lepilo na kuverto. Do sedaj so ga morali ročno.
Danes na letni ravni izdelajo 185 milijard kuvert v najrazličnejših oblikah.
Kuverte in osnove za ustvarjanje
Sleherna ustvarjalka se bo slej kot prej srečala z osnovami in kuvertami, saj gre za enega najbolj osnovnih ustvarjalnih materialov. Prvo kar je pomembno, je barva. Na voljo so različne barve, odvisno od dogodka na katerega vabite. Obstajajo kuverte in osnove z bisernatim leskom, pravimo jim tudi, da so perlaste. Te so zelo priljubljene za svečane dogodke, sploh šampanjc oziroma krem odtenek. Druga pomembna stvar pa je gramatura papirja. Če vabimo na pomemben dogodek se spodobi, da je vabilo natisnjeno na primerno kvalitetnem papirju – da je trd oziroma da ima primerno gramaturo. Gramatura papirja za kuverte je navadno nižja od osnov. Osnove se gibljejo od 240 do 300 gramov, dočim kuverte imajo polovico manjšo gramaturo. Tretja pomembna stvar pri kuvertah pa je dimenzija, kjer lahko hitro nastane zmeda.
Dimenzije kuvert
Pri dimenzijah kuvert se boste srečevali z dvema oznakama. Ponekod so kuverte označene z »A« formati, torej kuverte velikosti A4 ali pa kuverte velikosti A5. To ni najbolj pravilno, a tudi ni napačno, je pa za stranke ugodneje, saj so to mere, s katerimi se srečujejo večkrat v življenju in si jih tudi vizualno predstavljajo. Načeloma se kuverte označuje z oznakami »C«. Gre podobno kot pri poli A, za en kvadratni meter veliko polo (a drugačne dimenzije kot pola A), ki so ji na podlagi mednarodnega ISO standarda 216 določili formate. Pola se deli od C0 do C8. V praksi pomeni, da A4 list gre v C4 ovojnico. Če A4 razpolovimo, dobimo A5, ki je primeren za ovojnico C5 itn.
Sami izdelajte kuverto
Lahko pa tudi sami izdelate kuverto. Na trgu obstajajo različne šablone, iz plastike in iz lesa, s pomočjo katerih narišete kuverto na list papirja in jo odrežete. Postopek je počasen in kot tak primeren za manjšo količino pisem. Če imeta večji cuttlebug ali big shot, lahko kuverte izrezujete iz A4 papirja, a v tem primeru boste verjetno omejeni z dimenzijo. Lahko pa si ogledate tudi you tube filmček kako izdelati kuverto iz kvadratnega papirja. Z nekaj vaje boste lahko izdelali zelo hitro prav lične kuverte. (am)
